Za uporabo kalkulatorja morate imeti vključeno izvajanje JavaScript kode.

Pogosta vprašanja in odgovori


Kalkulator izračuna emisije toplogrednih plinov oziroma ogljični odtis tako, da pomnoži potrošnjo energentov ali obseg aktivnosti, pri katerih nastajajo emisije (npr. prevozov, potrošnje hrane), s specifičnimi emisijskimi faktorji. Emisijski faktorji predstavljajo količino emisij, ki jih povzroči poraba enote energentov (npr. 1 kWh elektrike ali 1 litra bencina) ali ki nastanejo pri enoti dejavnosti (npr. 1 dnevu prehrane z velikim deležem mesa).

Celoten opis metodološkega ozadja Umanoterinega kalkulatorja ogljičnega odtisa je dostopen na povezavi O kalkulatorju.

Kalkulator ni namenjen izdelavi evidenc in poročil o emisijah toplogrednih plinov organizacij. Ta so zahtevnejša od izračuna ogljičnega odtisa posameznika in morajo biti pripravljena skladno z mednarodno sprejetimi standardi (npr. GHG Protocol Corporate Accounting and Reporting Standard in ISO 14064).

Ne glede na to je kalkulator uporaben za izračun emisij različnih aktivnosti v organizacijskem okolju: npr. prevozov ter porabe elektrike in drugih energentov. Takšni izračuni lahko služijo kot interno orodje za načrtovanju ukrepov za zmanjšanje emisij.

Kalkulator je prvenstveno namenjen izračunu ogljičnega odtisa posameznika in ima vgrajena temu ustrezna navodila in mednarodne primerjave. Poleg tega se ogljičnemu odtisu samodejno dodajo povprečne sistemske emisije, ki pripadajo posameznemu prebivalcu Slovenije.

Pri izračunu ogljičnega odtisa gospodinjstva je potrebno v zavihku Poraba energije doma izbrati število članov gospodinjstva = 1. V zavihkih Poraba energije doma, Prevozi z avtomobili in motornimi kolesi, Javni potniški promet in Letalski prevozi je potrebno vpisati porabo energentov in opravljene prevoze za celo gospodinjstvo. Emisije zaradi potrošnje hrane je potrebno izračunati za vsakega člana gospodinjstva posebej (če se njihovi načini prehranjevanja razlikujejo) ali emisije pomnožiti s številom članov. Prav tako je potrebno sistemske emisije pomnožiti s številom članov gospodinjstva.

Ogljični odtis gospodinjstva z n člani = ∑ (emisije zaradi porabe energije doma) + (emisije zaradi prevozov) + (n x sistemske emisije) + (n x emisije zaradi potrošnje hrane)

Izračun ogljičnega odtisa na letni ravni je standardiziran pristop, ki olajša zbiranje podatkov in omogoča primerjavo ogljičnih odtisov na različnih ravneh, od posameznikov do celotnih držav. Določene dejavnosti in vzorci porabe energije se lahko tudi spreminjajo skozi leto zaradi sezonskih sprememb. Izračun ogljičnega odtisa na letni ravni pomaga izravnati ta nihanja in zagotavlja bolj reprezentativno in stabilno oceno.

Na letni ravni so pogosto oblikovani tudi okoljski cilji in pobude za zmanjšanje ogljičnega odtisa, ki jih posamezniki postavljajo zase ali sprejemajo v sklopu okoljskih gibanj. Letni izračuni ogljičnega odtisa posamezniku omogoča merjenje in upravljanje osebnih vplivov na podnebje skozi čas.

Ne glede na to pa se kalkulator lahko uporabi tudi za izračun emisij zaradi enkratnih aktivnosti (npr. posameznih letalskih prevozov) ali aktivnosti s poljubnim časom trajanja (npr. mesečne porabe elektrike).

Poraba električne energije povprečnega gospodinjskega uporabnika v Sloveniji znaša okrog 1.860 kWh na leto. To vrednost lahko pri izračunu ogljičnega odtisa uporabite kot grobo oceno porabe, če podatki o vaši dejanski porabi elektrike niso na voljo.

Poraba energije za ogrevanje povprečnega gospodinjskega uporabnika v Sloveniji znaša okrog 3.720 kWh na leto, kar je enako porabi 380 litrov ekstra lahkega kurilnega olja. To vrednost (380 l ekstra lahkega kurilnega olja) lahko pri izračunu ogljičnega odtisa uporabite kot grobo oceno porabe, če podatki o vaši dejanski porabi energentov za ogrevanje niso na voljo.

Da, kurilna sezona, ki v večjem delu Slovenije traja od oktobra do maja naslednjega leta, je primerno obdobje za oceno letne porabe energije za ogrevanje.

Ogljični odtis z upoštevanjem sistemskih emisij predstavlja oceno celovitega vpliva posameznika na podnebne spremembe in omogoča primerjave s povprečnimi vrednostmi na ravni države in v mednarodnem prostoru.

Z vključitvijo sistemskih emisij je po eni strani izpostavljeno, da odgovornosti za rešitev podnebne krize ne moremo naložiti zgolj na ramena posameznikov, ampak so potrebne tudi sistemske spremembe. Po drugi stran pa, da lahko vsak od nas k blaženju podnebnih sprememb prispeva ne samo s spremembami svoje potrošnje, ampak tudi z aktivnim državljanstvom in zavzemanjem za potrebne sistemske spremembe.

Kalkulator uporablja povprečno vrednost sistemskih emisij. Ta pristop omogoča hitrejše in bolj dostopno merjenje ogljičnega odtisa. Po eni strani je precejšen delež sistemskih emisij dejansko enak za vse (npr. javna uprava in druge javne institucije). Po drugi strani pa še ni zanesljivih in enostavno dostopnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče neposredno povezati z vedenjem potrošnikov. Spremljanje individualnih potrošniških navad in pridobivanje natančnih podatkov o proizvodnji vseh izdelkov, ki jih posameznik uporablja, je namreč izjemno kompleksno.

Kljub temu, da so sistemske emisije povprečne, ogljični odtis še vedno dobro služi pomembnemu namenu – podpori posamezniku pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, na katere ima posameznik neposreden vpliv.

Vse uradne evidence emisij toplogrednih plinov temeljijo na teritorialnem pristopu. Državna poročila, na osnovi katerih so izračunane sistemske emisije, tako zajemajo emisije, ki nastajajo zaradi dejavnosti na ozemlju Slovenije.

V Sloveniji pa veliko stvari uvozimo in s tem »uvozimo« tudi emisije, ki nastajajo pri njihovi proizvodnji in transportu. Hkrati pa je slovensko gospodarstvo, katerega emisije so del sistemskih emisij, zelo izvozno usmerjeno. Izračun te uvozno-izvozne izmenjave emisij je kompleksen in obstoječi podatki niso zelo zanesljivi. Ocene pa kažejo, da so uvožene emisije višje od izvoženih za slabo polovico in da razlika raste. V kalkulatorju upoštevane sistemske emisije so potemtakem nekoliko podcenjene.

Emisije, ki nastajajo pri ravnanju z odpadki, so vključene v sistemske emisije.

Ravnanje z odpadki v Sloveniji povzroči vsega 3 % nacionalnih emisij toplogrednih plinov. To ne vključuje le odpadkov iz gospodinjstev, temveč tudi iz industrije in gradbeništva. Preprečevanje nastajanja in ločevanje odpadkov je seveda pomembno za varovanje okolja. Za zmanjšanje vpliva posameznika na podnebne spremembe pa so pomembnejša področja poraba energije doma, prevozi in potrošnja hrane.

Količino emisij toplogrednih plinov izražamo v kilogramih ali tonah ekvivalenta emisij CO2. To pomeni, da so pri izračunu ogljičnega odtisa upoštevane emisije različnih toplogrednih plinov. Pri zgorevanju fosilnih energentov večinoma nastaja ogljikov dioksid (CO2), v verigi oskrbe s hrano pa še metan (CH4) in didušikov oksid (N20). Učinki različnih toplogrednih plinov na podnebne spremembe se med seboj razlikujejo in jih zaradi lažjega računanja prevedemo na »skupni imenovalec« oziroma izrazimo kot ekvivalent emisij ogljikovega dioksida (CO2). CO2 je namreč najpomembnejši toplogredni plin, ki nastaja pri človekovih dejavnostih.

Nepotrošniški življenjski slog je za posameznika ključni ukrep za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe, zato so na spletni strani Umanoterinega kalkulatorja ogljičnega odtisa vključeni najpomembnejši nasveti na področju trajnostne potrošnje.

Potrošnja je povezana z emisijami, ki nastajajo v celotnem življenjskem ciklu izdelkov in storitev, ki jih posameznik uporablja - od pridobivanja surovin, proizvodnje, distribucije in uporabe, do končne odstranitve. Te posredne emisije so v izračunu ogljičnega odtisa posameznika v veliki meri upoštevane v sistemskih emisijah. Klasični izračun ogljičnega odtisa posameznika pa se osredotoča na emisije, ki jih je mogoče neposredno pripisati posamezniku in izvirajo iz dejavnosti, kot so prevozi, ogrevanje doma in poraba električne energije.

V izogib dvojnemu obračunavanju je po pravilih »ogljičnega računovodstva« za emisije, ki nastanejo v službenem okolju, odgovoren delodajalec. Ta ima tudi največji vpliv nanje. Tako da emisije, ki jih posameznik povzroči s svojimi službenimi aktivnostmi, ne spadajo v njen oz. njegov ogljični odtis.

Kljub temu pa lahko vsak v svojem delovnem okolju spodbuja in zahteva ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Vsebnost hrane živalskega izvora je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na emisije toplogrednih plinov zaradi prehrane posameznika. Kaj jemo, je veliko pomembnejše od tega, od kod je hrana pripotovala. V sistemu oskrbe s hrano samo okrog 6 % emisij izvira iz transporta, medtem ko živinoreja povzroči skoraj ¾ emisij kmetijskega sektorja. Zato kalkulator emisije zaradi prehrane posameznika izračunava na podlagi podatka o načinu prehranjevanja, ki je opredeljen s potrošnjo hrane živalskega izvora (mesa, rib, mleka itd).

Dodatna vprašanja in prijave morebitnih napak v delovanju kalkulatorja pošljite na naslov info@umanotera.org.